Vsak ima svojo zgodbo o avtu, ki ni hotel vzgati. Moja je malo bolj sramotna, ampak prav takšne se najbolj vtisnejo v spomin.

Bilo je sredi zime, temperature okrog ničle, jaz pa v naglici, ker sem imela pomemben sestanek. Pridem do avta, obrnem ključ in namesto zagona slišim le tisti žalostni klk-klk. Poskusim še enkrat, ker tako pač delaš, čeprav veš, da ne bo razlike. Nič. Samo tišina.

Takrat sem prvič pomislila, da je morda moj akumulator za avto 12V za osebna vozila že res na koncu. Seveda je bil. Star skoraj pet let – približno toliko kot moje potrpljenje v tistem trenutku.

Stala sem na parkirišču in gledala avto, kot da mi bo sam povedal, kaj mu je. Pokličem prijatelja, mu razložim situacijo, on pa me vpraša, kdaj sem nazadnje menjala akumulator za avto. Moj odgovor je bil ne vem in mislim, da še nikoli, njegov pa kratek povzetek krivca.

Potem je sledil še prizor, ki ga res nočeš doživeti dvakrat. Trije neznanci so potiskali moj avto, jaz sem panično skušala prestaviti v drugo in ves čas razmišljala, zakaj si to delam.

Ko sem prispela v servis, me je mojster vprašal, kaj se dogaja. Razložila sem, on je odprl pokrov motorja, naredil nekaj meritev in povedal jasno resnico – akumulator za avto je praktično mrtev. Presenečenje je bilo le to, da je avto sploh še kdaj vžgal.

Menjava je bila presenetljivo hitra, komaj deset minut. Še bolj pa me je presenetilo, kako zelo je av avto oživel. Vžgal je takoj, brez cincanja. Luči so bile svetlejše, radio se ni več ugašal po svoje, brisalci pa so delovali, kot da so dobili novo energijo.

Stala sem tam, gledala novi akumulator za avto in se spraševala, kako sem lahko to tako dolgo ignorirala.

Od tistega dne imam dve pomembni lekciji:

Akumulator za avto ni večen. In če avto vžiga počasi, ni samo malo mrzel – to je opozorilo, da se akumulator poslavlja.…